Živimo v času ekstremov. Pa s tem ne mislim na vse bolj pogoste ekstremne naravne pojave, kot so poplave, potresi, plazovi, nesreče in podobno… Z ekstremi se spopadamo že v precej bolj koncentriranem okolju – v družini. Medtem, ko smo odrasli razpeti med službene in osebne obveznosti, naši otroci pogosto izgubijo stik sami s sabo, svojo neizčrpno energijo in domišljijo. In na žalost to pogosto opazimo prepozno.
Za otrokov (bolj) zdrav vsakdan
Tudi sama se pogosto znajdem v krogu zgoraj omenjenih obveznosti. Zagotovo imeti na skrbi lastno podjetje, hčerko v odraščanju, kup drugih družinskih obveznosti, ni lahko. Kako biti dober partner, starš, prijatelj, ….? Krmarjenje med temi različnimi vlogami je v današnji družbi težje kot kadarkoli prej. Osebno sem mnenja, da se nam ni potrebno truditi, da vse te vloge opravljamo perfektno (kaj pa sploh je perfektno), dovolj je že, če nas pri vseh teh odnosih vodijo iskrenost, ljubezen, predanost in želja, da z vsemi temi koraki bogatimo sebe in tiste, ki so v naši bližini. In s tokratno vsebino se “s tistimi, ki so v naši bližini” navezujem na otroke.
Nove, mlade generacije vse manj hodijo. To vpliva na telesni razvoj pa tudi na njihov fizični in mentalni potencial. Prepričana sem, da rešitev ni v tem, da otroka vključimo v nek šport. Pomagati jim moramo, da najdejo izgubljeni stik s sabo. Kako? Ta stik se bo manifestiral skozi tek, skakanje, radovedno raziskovanje življenja. Tokratne generacije mladih imajo ogromno drugačnih sposobnosti, kot smo jih imeli mi ali starejše generacije. Te so predvsem povezane s tehnologijo. Tudi to ni nujno slabo – dokler poskrbimo za ravnovesje.
Pri svojem delu se pogosto srečujem z otroki. Največkrat se starši obrnete po nasvet ali pomoč, ko pri svojem otroku opazite spuščena stopala, nenaraven način hoje ali teka, zaprtost v ramenskem delu, bolečine v križu,… Kaj lahko starši storimo, da bodo imeli otroci bolj zdravo sedanjost in prihodnost?
Igra ali šport?
Manj otrok se giblje, teče, skače, pleza po drevesih, vse več jih prosti čas preživi v sedečem položaju. Mogoče se sliši pretirano in neverjetno, a na žalost se takšno stanje prepogosto kaže v praksi. Že osnovnošolce lahko vidiš, kako med hojo »mečejo« ali »vlečejo« noge, se na eni nogi ob korakanju zadržijo dlje časa in podobno. Tovrstno gibanje je postalo tako običajno, da starši neravnovesij ter deformacij niti ne razlikujemo več od uravnoteženega gibanja. Eden najpomembnejših vzrokov za tovrstno stanje je sedenje. Pri pretiranem sedenju postane položaj medenice nenaraven, s časoma niti noge ne »delajo« tako, kot bi morale. Kaj lahko storiš? Otroci potrebujejo več igre manj ciljnega športa. Šport je na neki način nasprotni ekstrem od sedenja, ki zopet izčrpava telo, zlasti če je to še v razvojni fazi. Seveda otrokom lahko dopustimo ukvarjanje s specifičnim športom, ki ga zanima, mu je všeč in ga privlači – a je pred tem treba najprej vzpostaviti stik s telesom in mu dati možnost, da spontano razvije bazične kretnje, ki zagotavljajo, da je telo bolj uravnovešeno in funkcionalno.
Ciljno delo na pravilni telesni drži vpliva na čustveno stanje, samozavest, kognitivne funkcije, splošno zdravje in nadušenje nad življenjem
Otroci so moji veliki učitelji – med njimi je največja moja hčerka. Ona me v praksi uči, da je telesna drža konstantno spreminjajoč vzorec seštevka vseh življenjskih izkušenj. Kaj to pomeni? Ko pozorno opazuješ svojega otroka se ti zdi, da je lahko njegova telesna drža iz dneva v dan drugačna, spremenjena. Kar je popolnoma normalno. Tudi ti se spreminjaš se v vsakem trenutku. Tvoje telo se ves čas odziva na vse notranje in zunanje dražljaje. Način, kako se odzoveš na te dejavnike, se pokaže tudi na telesni drži. Enako velja za otroke. Prav v tem lahko poiščeš vzrok, zakaj je tako pomembno, da h korekciji otrokove telesne drže pristopi celotna družina, ne zgolj otrok. Otroci veliko bolj opazujejo, kot poslušajo. So odlična fotkopija nas, staršev. Morgan Freeman je rekel: “Najboljša telesna drža je tista, ki šele pride.” In prav v načinu telesne drže, načinu hoje, teka, priklanjanja,… stojijo vsi naši globoki zapisi – od tistih evolutivnih, kot tudi tistih, ki jih preko svojih čutenj in čutenj starejših generacij nosiš s seboj in prenašaš dalje na mlajše generacije.
Kvaliteten čas v naravi
Večina športov ali obšolskih aktivnosti se kljub vsemu izvaja v zaprtih prostorih, zato je gibanje na zraku nujno potrebno. In zakaj ga ne bi preživeli skupaj in delček tega časa namenili tudi telesnemu razvoju? Fizična aktivnost in zdrava prehrana sta osnova za zdravo in srečno življenje vsakega otroka. Stimuliraj živčni sistem in mu pomagaj pri pravilni pokončni telesni drži, še zlasti po dolgotrajnem sedenju v šoli. In naj te jesensko vreme ne ustavi, temveč spodbudi.
Spodaj ti posredujem primer, kako je lahko skupno preživljanje časa tudi v gibalnem smislu kvalitetno in zabavno. Otrok naj stopi v širino bokov s stopali obrnjenimi naravnost naprej. Z vdihom naj se spusti v pravilni počep, roke naj iztegne pred svoje telo, pogled naj bo usmerjen naravnost (slika 1). Z izdihom naj se dvigne v vzravnan položaj ter istočasno dvigne eno nogo od površine. Pri tem naj poskuša obdržati pokončen in stabilen položaj, pri dvignjeni nogi pa naj bodo stopalo, koleno in kolk v isti liniji (slika 2). Če vas je na sprehodu več lahko iz vaje naredite zabavno igro: v fazi izdiha naj si otroka izmenjata žogo. Na ta način lahko še povadite npr. pravilni izmet žoge (slika 3).
Za otrokov zdrav razvoj je bistveno, da čim prej osvoji temeljne, bazične kretnje. Slednje so osnova pravilnega gibanja in še kako potrebne v vsakem športu, s katerim se otrok ukvarja 
🙂)
Sporoči, kakšen se ti je zdel članek in kakšen je tvoj pogled na otrokov zdrav gibalni razvoj. Vesela bom vsakega tvojega komentarja in čisto na vsakega bom tudi odgovorila. V kolikor potrebuješ še kakšen nasvet ali pa potrebuješ rešitev za ciljno otrokovo problematiko, mi piši. Lahko pa s svojim mladim nadobudnežom prideta v naš center, kjer v okviru Body junior – male akademije aktivnega življenja poiščeta program, ki bo trenutno najbolj odgovarjal njegovim željam, ciljem in trenutnim sposobnostim.
Ne pozabi: čas, ki ga preživiš z otroki je dragocen in nenadomestljiv. Nekaj tega kvalitetnega časa nameni tudi gibanju. Skupaj odkrivajta vajine šibkosti, potenciale. Skupaj se igrajta. V vsakem odraslem se namreč skriva otrok, ki se samo želi igrati 🙂
