Če te vprašam, ali telesna dejavnost vpliva na zdravje krvo-žilnega sistema, bi bil odgovor zagotovo da, kajne? In če te vprašam, kateri tip telesne dejavnosti vpliva na zdravo srce in ožilje? Verjetno bi bil odgovor: kardio, aerobna vadba, nekaj za dobro kondicijo ali kaj podobnega, kajne? Kaj pa, če ti povem, da poleg tega tudi dobra gibljivost v odraslosti in poznejši odraslosti pomaga ohranjati zdravje krvo-žilnega sistema in s tem preprečuje prezgodnjo smrt zaradi kardiovaskularnih bolezni?
Verjetno veš, da pomanjkanje gibljivosti vpliva na slabo držo, povečano tveganje za nastanek poškodb in še kaj. Ampak posredno preko stimuliranja določenih fizioloških procesov v telesu vpliva tudi na zdravje arterij.
»Človek je star toliko, kot so stare njegove arterije.«
Slavni zdravnik Thomas Sydenham je že skoraj 400 let nazaj zapisal: »Človek je star toliko, kot so stare njegove arterije.« In danes to še vedno velja, saj je zdravje arterij pomemben rizični faktor umrljivosti pri starejših. Staranje vpliva na spremembe v zgradbi in geometriji arterij. Predvsem so raziskave pokazale, da je staranje organizma močno povezano s povečevanjem togosti arterijskih sten. Te starostne spremembe pa se po raziskavah začnejo že po 40. letu starosti in se z vsakim desetletjem življenja povečajo.
Kakšna je pri tem vloga dobre gibljivosti?
Togost arterijskih sten je odvisna od sestavnih elastičnih elemenotv sten (gladke mišice in vezivno tkivo – elastin ter kolagen). Stene arterij morajo biti dovolj elastične, da v normalnem delovanju spreminjajo svojo obliko (se ožijo in širijo). Vsak srčni utrip ustvari nek pulzni val, ki se razprši v človeškem telesu. Mlade in zdrave arterije to energijo vala absorbirajo. S staranjem pa arterijske stene tudi zaradi pomanjkanja elastina in kolagena postanejo bolj toge oziroma manj elastične. Stene so debelejše in manj sposobne spreminjanja svoje oblike, kar povečuje hitrost pulznega vala, to pa predstavlja nevarnost za povišan krvni tlak, strdke itd.
Gibljivost je neodvisni prediktor togosti arterijskih sten
V raziskavi iz leta 2009 so preučevali vpliv gibljivosti na togost arterijskih sten. V vzorcu je bilo 526 zdravih odraslih (20-83 let), vsi brez težav z debelostjo in brez kroničnih bolezni. Razdelili so jih v tri skupine: mladi (20-39), srednjih let (40-59), starejši (60-83), znotraj teh pa so udeležence glede na gibljivost razdelili v dve skupini (dobro gibljivi, slabo gibljivi). Avtorji so ugotovili, da sta gibljivost in togost arterijskih sten negativno povezana. Torej, boljša kot je gibljivost, manj toge so stene arterij. Zanimivo je, da se je ta povezanost pokazala le v dveh skupinah (starih 40+), medtem ko pri mlajših ni bilo povezanosti. To nam pove, da ima telo v mlajših letih dovolj sposobnosti proizvajanja ključnih sestavin za ohranjanje elastičnosti, medtem ko kasneje temu ni več tako. Zato so avtorji zaključili, da je gibljivost povsem neodvisni prediktor togosti sten in s tem tudi povsem neodvisni prediktor zdravja krvo-žilnega sistema.
Kaj pa imata skupnega elastičnost arterijskih sten in gibljivost telesa?
Telesna gibljivost je prav tako kot arterijska togost odvisna od lastnosti mišic ter elastičnosti vezivnega tkiva v tetivah, ligamentih in fasciji. S trenigom gibljivosti, še posebej takim dinamičnim načinom raztezanja, kot ga izvajamo v našem centru, stimuliramo tvorjenje novega kolagena in elastina ter ohranjamo te strukture elastične. S tem pa se verjetno sproži fiziološka verižna reakcija, ki vpliva tudi na zaviranje s starostjo povezanega povečevanja togosti arterijskih sten. Zato so bili tudi avtorji zgornje raziskave mnenja, »da bi se poleg že znanih priporočil redne telesne dejavnosti moral tudi trening gibljivosti (v obliki raztezanja, joge, pilatesa in podobnih vadb) vključiti v že poznana priporočila za izboljšanje kardiovaskularnega zdravja.«
Zdravje v zlatih letih!
Vse napisano v kratkem pomeni, da je trening gibljivosti po 40. letu nujen, saj pomaga pri nižanju krvnega tlaka, ohranja krvo-žilni sistem bolj zdrav in deluje preventivno pri pojavljanju krvnih strdkov ter srčnih kapi s tem pa preprečuje prezgodnjo smrt zaradi kardiovaskularnih bolezni.
Zato te vabim, da se nam pridružiš na treningu v PBS centru, kjer vsako vadbeno enoto oblikujemo s poudarkom na gibljivosti, za nameček pa zraven dodamo še trening mišične moči in vzdržljivosti, aktivacije lokalnih in globalnih stabilizatorjev ter izboljšanje aerobne vzdržljivosti. Lahko bi rekli “full package” za zdravo telo tudi za tiste, ki niso več rosno mladi. In ravno ti potrebujejo največ poudarka na vseh omenjenih področjih, da bodo čim dlje ohranili vitalnost in funkcionalno neodvisnost.
Telesna dejavnost je v tem obdobju neizmerno pomembna. In ne, le hoja ni dovolj. Smiselno načrtovana vadba ima številne nepredstavljive pozitivne učinke na telesno, emocionalno in kognitivno zdravje v pozni odraslosti. Če te zanima še več o pomenu in učinkih celostnega telesnega treninga v zrelih letih, te vabim, da se prijaviš na praktično-teoretično delavnico na kateri bomo govorili o tem in še mnogo drugem. Več si lahko prebereš na tej povezavi. Pridi, ne bo ti žal 😁
