Oktobra je bila izdana najnovejša študija o vplivu telesne pripravljenosti in različnih bolezni na stopnjo umrljivosti. Rezultati te raziskave so še enkrat potrdili kako zelo pomembna je telesna aktivnost in z njo povezana aerobna vzdržljivost ter telesna pripravljenost. Zato te želim v današnjem članku še enkrat spomniti, da sta gibanje in dobra telesna pripravljenost zares najboljše zdravilo za človeško telo. Raziskave o vplivu vadbe na počutje in zdravje se pogosto objavljajo. Vendar ta najnovejša se mi zdi dovolj pomembna, da si zasluži kar samostojen članek.
Sedaj je že dobro znano, da je aerobna vzdržljivost v obratno sorazmernem odnosu z umrljivostjo. In ta odnos je neodvisen od spola, starosti, narodnosti ali rase. Vendar v preteklosti še ni bilo znano do kakšne mere je ta aerobna pripravljenost blagodejna. Do sedaj ni bilo znano, ali obstaja neka meja aerobne pripravljenosti in intenzivnosti treninga, preko katere se začne blagodejni učinek zmanjševati ali celo mogoče tveganje za nastanek bolezni nekoliko naraste. V tej najnovejši študiji pa so spremljali tudi visoko pripravljene udeležence (nad dvema standardnima deviacijama v njihovi starostni skupini) in tako smo dobili še bolj poglobljen uvid v vpliv aerobne vzdržljivosti na zdravje telesa.
Gre verjetno za najobsežnejšo tako študijo do sedaj. Neverjetno obsežna in dolgotrajna raziskava je spremljala 122007 udeležencev, ki so prišli na testiranje aerobne vzdržljiovosti na tekaškem traku med letoma 1991 in 2014. Čez povprečno 8 let pa so naredili naknadno preverjanje stanja vsakega udeleženca. Tako velik vzorec le redko vidimo v raziskavah v športni znanosti. Ugotovili so, da je kardiorespiratorna pripravljenost negativno povezana s smrtnostjo. In ne samo to, bolj kot si dobro telesno pripravljen, manjše je tveganje smrtnosti.
Telesna nekativnost bolj nevarna, kot mnoge znane bolezni
Poleg testiranja in osnovnih podatkov vsakega udeleženca so beležili tudi vse komorbidnosti, ki lahko vplivajo na hitrejšo smrt, kot so prisotnost diabetesa, koronarne arterijske bolezni, hipertenzije, okvare ledvic in kajenje. Ugotovili so, da je slaba telesna pripravljenost vsaj tako, če ne bolj nevarna od omenjenega. Slab rezultat na stres testu je boljši prediktor umrljivosti kot kajenje, diabetes, krvni tlak…To je izjemno močno sporočilo, ki vsem nam sporoča, kako zelo pomembna je telesna aktivnost. Sedaj pa pomisli na vse ure, ki jih v dnevu preživiš v sedečem položaju. Morebiti zaradi svoje službe, ali pač kar tako. Mislim, da je čas, da zamenjamo pogled in si sedenje na kavču ne predstavljamo kot počitek, ampak kot zapravljeno priložnost, da si podaljšamo življenje s tem, da izboljšamo svoje počutje in telesno pripravljenost.
Neaktivnost hujša kot kajenje ali okvara ledvic?
Rezultati so pokazali, da so imeli ljudje, ki so bili na testu v spodnjih 25%, skoraj dvakrat večje tveganje smrtnosti, kot ljudje z okvaro ledvic na dializi. Ko so primerjali tiste najbolj intenzivne telovadce (rezultat na testu boljši od 97% udeležencev) v najboljši aerobni pripravljenosti z ljudmi s sedečim stilom življenja (rezultat v spodnjih 25% na testu), so imeli slednji 5-krat višje tveganje prezgodnje smrti. Pa tudi, če primerjamo neaktivne ljudi s sedečim stilom življenja in ljudi, ki se redno rekreirajo (ampak niso tisti top performerji), je tveganje še vedno 3,9-krat višje pri ljudeh s sedečim stilom življenja. Poleg tega so ugotovili, da je tveganje ljudi s sedečim delom 3x višje, kot pri ljudeh kadilcih! Ali ni to zastrašujoče, da je manj nevarno, da pokadiš cigareto, kot da si v pomanjkanju gibanja?
Razskovalci so pri drugem preverjanju stanja po osmih letih ugotovili, da je v skupini nizko pripravljenih udeležencev prišlo do daleč največ smrti, kar 23,7% vseh udeležencev, ki so bili kategorizirani v to skupino je na žalost v vmesnem času umrlo. V skupini elitno pripravljenih je umrlo le 2,6% udeležencev. Že če primerjam obe skupini, ki sta se na testiranju najslabše odrezali (tisti z nizko in podpovprečno stopnjo pripravljenosti), je med njima velika razlika. V skupini podpovprečno pripravljenih je v vmesnem času umrlo 10,6%, torej še enkrat manj. To nam da vedeti, da kakršnokoli izboljšanje tvojega telesnega stanja deluje blagodejno na ohranjanje zdravja, pa četudi je izboljšanje majhno.
Telo je namenjeno gibanju, zato je gibanje najboljše zdravilo
Vsi ti podatki, kako je sedeče življenje lahko potencialno nevarno za zdravje in kako zvišuje tveganje za nastanek različnih bolezni je zastrašujoče. Po drugi strani pa nam lahko nudi vsaj majhno uteho, saj to pomeni, da je veliko današnjih bolezni mogoče zmanjšati ali preprečiti. Le začeti se moramo gibati! Telo ni namenjeno mirovanju, ampak je ustvarjeno za gibanje. Zato se nikar ne obotavljaj in pojdi hodit, tečt, kolesarit, plezat, plesat…telo ti bo hvaležno!
In to velja tudi za čas v službi. Vsaj tretjino vsakega dneva preživimo na delovnem mestu. Če v tej tretjini ne naredimo ničesar za svoje zdravje, potem bo težko to nadoknaditi tudi v prostem času. Vzemi si čas za sprehod med malico, naredi nekaj razteznih in dihalnih vaj vsako uro, ko si za računalnikom. Ali pa se vključi v naš spletni program vadbe na delovnem mestu Body@Work On-line, kjer je vse to že vključeno. Tebi ni potrebno razmišljati kaj in koliko, ampak le slediš programu, kot je pripravljen. Če te zanima več o samem programu, klikni na spodnjo povezavo in si tam preberi več.
