Tokratni uvodnik pišem pod vtisom pogovora z enim od mojih vadečih. Pogovor je tekel o tem, kako doživljamo lastno telo. Če so v preteklosti za svoje telo skrbeli z ljubeznijo in ga častili, se danes do njega obnašamo precej bolj mačehevsko. Mogoče je to le odraz sodobne družbe. Verjamem, da se bo marsikdo od vas, ki berete te vrstice, strinjal, da živimo v obdobju ekstremov in tekmovalnosti oziroma v obdobju ekstremov in razlik (ki pa po večini eskalirajo v tekmovalnost). Bodisi so to ekstremi v izgledu, medsebojni komunikaciji in dokazovanju pojmovanja osebne svobode, bodisi v športni aktivnosti, ki lahko niha do pretirano intenzivne aktivnosti do popolne odsotnosti gibanja. Vedno bolj so izraziti in opazni tudi ekstremi v čustvenem odzivanju na določen dogodek ali stanje. Kakšne ekstreme pa vi opazite? Ste kdaj razmišljali o njih? Ste se kdaj vprašali, kako vplivajo na vas?

Ekstremi bodo vedno prisotni. Okoli nas ter tudi v nas samih. Na nas pa je odločitev ali bomo zmogli to prepoznati in se zavedati, da bi morala biti edina prava reakcija usmerjena v sprejemanje in posledično v uravnoteženje. Vsi naravni cikli imajo dva pola: cirkadiani cikel ima dan in noč, jin išče svoj pol v jangu, parasimpatični živčni sistem v simpatičnem, življenje v smrti…. Zavedati se je potrebno, da ne glede na to, ali so ekstremi pozitivni ali negativni, vedno izčrpavajo in trošijo naše vitalne kapacitete.

Ste vedeli, da tudi intenzivna ljubezenska čustva puščajo nered v umu in telesu?  Konstantna pretirana aktivnost simpatičnega živčnega sistema (obdobje kroničnega stresa) bo izčrpalo rezerve tudi parasimpatičnemu živčnemu sistemu in kar naenkrat regeneracija sploh ne bo več možna, mi pa se bomo znašli v krogu neželjenih simptomov, kot so utrujenost, glavoboli, zadihanost, pogosto obolevanje,…. Če bo tekač pretiraval s tekom in ga ne prilagodil svojim sposobnostim, potem se bo slej ko prej soočil s poškodbo. In takrat bo moral med tekača in njegovo ljubeznijo, torej tek, stopiti zdravnik. Posledice se namreč vedno vrnejo nazaj k nam in nas učijo pravih reakcij in odzivov.

Kaj vam v bistvu želim sporočiti? Opazujte te ekstreme okoli sebe in se vprašajte, kako se ob  njih občutite ter kako se nanje odziva telo. Vprašajte se, kaj lahko storite, da to doživljanje iz pretiranega navdušenja ali pretirane apatije čim preje uravnotežite. Kako si tekom dneva vzeti nekaj trenutkov za umiritev. Kako ohladiti pretirano aktivnost živčnega sistema. Kako se večkrat čez dan tudi nasmejati in objeti. Kateri so tisti ekstremi okoli nas, ki bi jih lahko prepoznali tudi kot ogledalo naše notranjosti? Mogoče je ravno mesec februar s svojimi vremenskimi ekstremi, ko nas en dan preseneti sonce in toplo vreme, že naslednji pa mraz in sneg, pravi za to. Prav v mesecu februarju lahko v naši ponudbi najdete kar nekaj aktivnosti, ki vas bodo skozi prijetno praktično izkušnjo naučile prepoznati ekstreme v sebi in jih na primeren, naraven in neintenziven način tudi uravnotežiti. Vabljeni.

Novi koronavirus je zarezal globoko v naša življenja. Dobro je to, da danes o njem vemo precej več, kot smo npr. pred letom dni. Tako vemo, da okužba povzroči kompleksne okvare organov in tkiv, posledice pa se lahko odražajo še mesece in mesece po akutni fazi tudi pri tistih, ki so sicer prebolevali le z blažjimi ali zmernimi težavami. Vzroki za pojav tako imenovanega postcovidnega sindroma so kompleksni in gre za kombinacijo neposredne okužbe (virus deluje neposredno na celice organov in tkiv), avtoimunih odzivov in neuravnoteženega oziroma preobremenjenega avtonomnega živčevja. In uravnoteženje avtonomnega živčevja je ključno pri vzpostavitvi ravnovesja in odpravi simptomatike.

Medtem, ko krmarimo med vsemi spremembami in turbolencami (predvsem v obdobju zadnjih dveh let), smo pogosto prezasedeni z vsemi opravili in razmišljanjem, da bi lahko opazili vse učinke kroničnega stresa in travm, s katerimi se spopada naše telo in vplivajo tudi na naš nevrološki sistem.

Ampak ključ do povrnitve in izboljšanja počutja ter zdravja imate ves čas pri sebi. 10. možganski živec je namreč najdaljši izmed 12. parov možganskih živcev. Izvira iz možganskega debla in v večini (to je kar 90% oziroma kar 4 od njegovih 5 vej) prenaša informacije iz telesa v možgane in ne obratno. Simptomi, ki nakazujejo na preobremenjeno avtonomno živčevje so tudi: ohlapne ali preveč zakrčene in napete mišice, občutek težkega telesa, težave s srčnim utripom in tlakom (nihanje), mrzle roke in noge, bolečine po telesu, sindrom razdražljivega črevesja, omotice, glavoboli, bolečine v vratu, škrtanje z zobmi, pretirano potenje, vnetna stanja, kronična utrujenost, težave s spanjem, koncentracijo, bolečine v prsih in respiratorne bolezni, alergije, težave s spominom, izguba zainteresiranosti za spolnost, slabost, neuspešno hujšanje, …

Pridružite se našemu programu v petih srečanjih, ki se bo v različnih terminih izvedel preko spleta ali v dvorani. Klik na link vas pripelje do dodatnih informacij in cenejše zgodnejše prijave (možno tudi z BON21). Prvi termin začetka: 17.2.2022

Ni pomemben spol, niti vaša starost – pomembna je odločitev. Ne glede na to ali boste izbrali skupinski ali individualni program, v spletni ali dvoranski različici, vedite, da ste skupaj z nami izbrali PRAVEGA ZA VAS. Če se odločate ali začeti vadbeni program, bo sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili nekaj ugodnosti. Od letne karte, ki smo ji podaljšali časovno omejitev, do drugih ugodnosti. Poglejte in se prepričajte. Ugodnosti veljajo do 14.2.2022, svoji Valentini ali Valentinu pa lahko podarite tudi naš darilni bon. Več tukaj.

Zelje je uvrščeno med vrtnine z najnižjo energijsko vrednostjo, obenem pa je vir prehranskih vlaknin, mnogih vitaminov, mineralov in drugih rastlinskih metabolitov, med katerimi so najpomembnejši glukozinolati. To so žveplove spojine, ki imajo oster vonj, grenak okus in aromo po žveplu, strokovnjaki pa jim namenjajo mnogo pozornosti predvsem zaradi antikancerogenega učinka. Zelje ima močan antioksidativen učinek, zaradi česar preprečuje razvoj degenerativnih bolezni, ščiti celice pred poškodbami in varuje srčno-žilni sistem. Vsebuje vitamin C, E in A.

Zelje lahko uživate presno, v solatah, lahko ga kisate ali kuhate. Odpravlja strupe, deluje odvajalno, protivnetno, krepi telo in ga razkužuje. Spodbuja imunski sistem in tvorjenje protiteles, tako se lahko z juho ali čajem iz zelja obranimo pred prehladom, gripo ali kašljem. Žveplo, ki ga vsebuje, razkužuje dihalne pot. Zelo zanimiv  je tudi regenerativen učinek zelja na razjede v prebavnem traktu. Redno uživanje surovega zelja ščiti pred rakom črevesja in pomaga pri vnetjih ter proti zgagi. Pomaga tudi pri obnavljanju jeter in uravnava vrednost sladkorja v krvi. Ste vedeli, da v tradicionalni medicini zelje uporabljajo kot obkladek pri celjenju ran, opeklin, turov, podplutb, razjed, mozoljev ter pikov in herpesa.

Priprava

Zeljne liste povaljajte s kuhinjskim valjarjem. Nekaj slojev tako pripravljenih listov položite na obolelo mesto in jih povijete s povojem. Čez nekaj ur obkladke zamenjajte. Zeljne obloge so zelo koristne tudi pri lajšanju oteklin na sklepih. Če obkladek položite na prsi, boste blažili kašelj, če ga pa položite na spodnji del trebuha, lajša vnetje sečil. Z zeljnim sokom pa zdravimo opekline, pike žuželk, herpes in akne.