Za večino izmed nas je hoja nekaj povsem naravnega. Verjetno se ti zdi, da je hoja nekaj najbolj enostavnega, saj hodiš že celo življenje – no, z izjemo prvega leta. V resnici ni čisto tako. Vsak, ki je doživel kakšno resnejšo poškodbo spodnjega dela telesa, možgansko kap ali kako drugo nevrološko motnjo, ki vpliva na zmožnost hoje, se s tem prav gotovo ne bo strinjal.
Pokončno gibanje po dveh nogah je ena izmed najpomembnejših lastnosti, ki nas loči od ostalih živalskih vrst. Skozi evolucijo se je celotno telo razvilo tako, da nam to omogoča. Ukrivljenost hrbtenice, struktura stopal, dolžina udov, mišična organizacija, povezovanje mišic v integrirane sisteme in kompleksnost naših možganov so le nekatere izmed teh prilagoditev. Zaradi pokončnega položaja telesa je naš center težišča višje kot pri drugih vrstah, podporna površina stopal pa je mnogo manjša. Zato je vsak korak za naše telo izjemno zahteven nevrološki izziv. Naš nevrološki sistem mora vsak korak sinhrono koordinirati gibanje obeh nog, kjer gresta v istem trenutku ena naprej, druga
nazaj. Hkrati mora koordinirati gibanje rok, kjer gre prav tako ena naprej, druga pa nazaj. Ker to ni dovolj zahtevno mora v prav istem trenutku povezati gibanja rok in nog in to na način, da se ena noga in nasprotna roka istočasno premikata v isto smer, kar doda novo raven kompleksnosti. V istem trenutku pa mora za povrh še poskrbeti, da telo ostane pokončno in stabilno ter ne izgubi ravnotežja. Kar pomeni, da mora koordinirati med vsemi mišicami, ki stabilizirajo hrbtenico. Na prvi pogled povsem enostavno gibanje je v svojem bistvo izjemno zahtevno.
Kako težko je povezati gibanje med različnimi okončinami lahko poizkusiš s preprosto vajo. Položi obe dlani na mizo in nato dvigni mezinec leve roke ter palec desne roke hkrati v zrak. Je težko? Zaenkrat verjetno še ne. Nato položaj prstov na rokah hitro zamenjaj, tako da dvigneš mezinec desne roke in palec leve roke. Nato pa začni ritmično izmenjavati oba položaja s približno enako hitrostjo, kot izmenjavaš korake med hojo. Sedaj pa postane precej težje, kajne? Pa so se v tej vaji gibali le prsti. Če bi od tebe zahtevali, da zraven še rotiraš prsni koš v eno smer in medenico v drugo smer, ter velik del časa stojiš le na eni nogi, šele potem se nekoliko približamo kompleksnosti gibanja pri hoji.
Se kdaj vprašaš, kakšen je tvoj korak. Je dolg ali kratek? Gre prenos teže najprej na peto ali najprej na prste? Z rokami istočasno nihaš ali jih imaš v žepu? Nosiš torbico na eni rami ali na obeh? Možgani si zapomnijo način hoje. Zapomnijo si tisto, kar uporabljamo vsak dan in tudi tisto, kar smo “pozabili”. In se prilagodi.
Težava je v tem, da je marsikdo od nas pozabil kako je treba hoditi. Zaradi prekomernega sedenja, premalo gibanja, motoriziranih vozil, narave dela, neprimerne obutve (japonke, visoke petke in podobno), iztrošenosti, nepravilnega nošenja bremen ali česa drugega smo razvili stil hoje, ki ni optimalen. Naslednjič, ko boš v nakupovalnem centru (kjer je veliko ljudi) se ozri naokrog in opazuj ljudi, ko hodijo. Hitro se lahko opazi, kako mnogi med njim šepajo na eno nogo (eno nogo obremenjujejo bolj kot drugo), se prekomerno zibajo levo-desno, drsajo z nogami po tleh, obračajo stopala navzven ali kako drugače poskušajo rešiti zagato gibanja, ko celotno telo ni popolnoma sinhronizirano. Vse to so načini našega telesa in izjemno dovršenega nevrološkega sistema, da poizkušajo obviti neko blokado v telesu, ki onemogoča normalno gibanje. Lahko je to pomanjkanje gibljivosti v določenih sklepih, lahko je to le neprimerna obutev, ki te sili v spremenjeno obliko hoje. Lahko gre za pomanjkanje moči ali ravnotežja ali pa celo nesposobnost koordinacije vseh udov v kompleksno, sinhronizirano gibanje. Način hoje lahko zelo natanačno pove, kako se v tistem trenutku počutiš. Z opazovanjem lahko vidiš, kako se ti ljudje pri hoji mučijo. Na žalost ne uživajo v gibanju, ki bi moralo biti mehko, sproščeno, elastično. V gibanju, ki predstavlja najbolj osnovno obliko svobode, da lahko prideš iz ene točke do druge.
Pozitivni učinki hoje so veliko večji, kot samo fizični
Hoja ima ogromno pozitivnih učinkov. Med drugim izboljšuje kardiovaskularno funkcijo, povečuje kostno gostoto, zmanjšuje simptome depresivnosti, izboljšuje kratkoročni spomin, ohranja koordinacijo, pospešuje limfno cirkulacijo, zmanjšuje tveganje za pojav Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni itd., povečuje mazljivost sklepov, povečuje prizemljenost, pretok vitalne energije,…. Zato prav vsakemu priporočam, da hodi. Prav tako pa vsakemu priporočam, da nekaj časa nameni tudi temu, kako hodi. Le pravilna hoja bo namreč pomagala, da se zgoraj omenjeni pozitivni učinki resnično doseženi.
Z 8-urnim Body tracking programom (4 srečanja po 2 uri):
- ponovno ozavestiš primarne vzorce gibanja in na tej bazi gradiš nove temelje za sproščeno in lahkotnejšo hojo,
- se spoznaš s pravilno postavitvijo stopal, dolžino in hitrostjo koraka,
- ponovno usmeriš pozornost na svoje telo in v svoje občutenje lastnega telesa, kar utrjuje povezanost med umom in telesomm
- pospešiš limfno in krvožilno cirkulacijo ter detoksikacijske procese
- vzpodbudiš kreativnost in še in še
Program je pravi zate, če si želiš pozornost usmeriti v svoj način hoje in ga izboljšati, si želiš zdravega gibanja v naravi, svojemu telesu skozi pravilno hojo pomagati pri čim bolj optimalnem delovanju na vseh nivojih (mišično-sklepnem, krvožilnem, limfnem, organskem, čustvenem ter energijskem),…
DODATNE INFORMACIJE O DELAVNICI:
- 8-urna praktično-teoretična delavnica se bo izvedla v 4 srečanjih, vsakič po 2 uri (2x torek, 2x četrtek)
- S programom pričnemo v torek 4.6. ter nato nadaljujemo 6.6., 11.6. ter končamo 13.6.2019 (vsakič ob 18.00 uri)
- Program se bo izvajal v dvorani ter kombiniral s treningi na prostem v neposredni bližini našega centra
- Cena programa znaša 60,00 EUR
- Poleg udobnih športnih oblačil pa potrebujete še primerno športno obutev za zunanje treninge
- Delavnico vodita master body inštruktorica Barbara Tavčar ter body inštruktor Žiga Miščevič
Prijaviš se s klikom na e-prijavnico, za vse dodatne informacije pa smo ti na voljo na elektronskem naslovu info@bodytehnika.si
